Včerajšnji referendum na nedeljo Kristusa Kralja je pomenil zmago nad kulturo smrti. Vsaj začasno zmago.
Ob relativno solidni volilni udeležbi (okoli 40 odstotkov) je proti zakonu glasovalo 53,4 odstotka tistih, ki so glasovali. S tem je bil tudi dosežen tudi kvorum, potreben za veljavnost referenduma. Ta je znašal na dan referenduma 339.205 glasov. Da je kvorum dosežen, je postalo jasno ob 20.45, ko je število glasov proti preseglo 340 tisoč glasov. Vse skupaj je bilo zelo napeto, saj so javnomnenjske raziskave, opravljene pred referendumom, kazale na krepko zmago zagovornikov zakona.
In kaj ta zmaga pomeni? Zakon, ki ga je sprejela vladajoča koalicija, ne bo veljal. Vsaj eno leto pa tudi ni dovoljeno v parlamentarno proceduro vlagati istega ali zelo podobnega zakona. Sicer slaba tolažba, toda vmes so tudi parlamentarne volitve. Glede na to, koliko smo v referendum vlagali energije, časa in tudi molitvenih namenov, bi se spodobilo, da bi tudi za volitve, ki bodo skoraj zagotovo v drugi polovici marca 2026, naredili nekaj podobnega. Predvsem da bi civilna družba, nosilci politične alternative ter molivci stopili skupaj. Če bo sedanja oblastna elita zamenjana in bomo dobili stabilno desnosredinsko vlado, se nam ni treba bati, da bi na pladenj dobili še kakšen podoben zakon, ki legalizira umore.
Zato je na prvem mestu hvaležnost. Najprej Bogu – Kristusu Kralju, nato vsem tistim, ki so vlagali največ truda. Aktivistom, ki so poskrbeli za zbiranje podpisov in predreferendumske aktivnosti, zdravnikom in drugim predstavnikom javnosti, civilni družbi in navsezadnje tudi našim škofom, duhovnikom, redovnikom, redovnicam in številnim aktivnim katoliškim laikom.
In seveda ne smemo zaspati na lovorikah. Dejansko je to dobra šola za vse, kar bo sledilo v naslednjih mesecih.
Ob tem dodajamo tudi izjavo predsednika SŠK škofa dr. Andreja Sajeta:
S hvaležnostjo sprejemamo izid današnjega referenduma, na katerem je večina državljank in državljanov jasno glasovala proti zakonu o pomoči pri samomoru. Rezultat je potrdil resnico o tem, da spoštujemo človekovo dostojanstvo, ter izbral pot varovanja življenja v vseh njegovih obdobjih in okoliščinah, vse do naravne smrti. Veseli nas, da je zmagalo spoznanje, da je vsako človeško življenje dragoceno in nedotakljivo ter da si ga moramo – ne glede na okoliščine – prizadevati varovati kot najvišjo vrednoto.
Referendumska kampanja nas je povezala. Prebudila je naša občestva in posameznike. V številnih skupnostih in župnijah ter tudi v sodelovanju z drugimi verskimi skupnostmi smo na novo odkrivali pomen temeljnih bivanjskih vprašanj, kakršna so življenje, bolezen, trpljenje, skrb za bolne, smrt in slovo. Zelo dragoceno je, da smo v obrambi življenja nastopili enotno in skupaj. Ta razprava nas je povezala ter nas spodbudila k razmisleku o tem, kaj pomeni človeška ranljivost in kako odgovorno spremljati človeka v preizkušnjah, pri čemer ima vera v Boga nenadomestljivo mesto. Hvala Gibanju za življenje, Združenju slovenskih katoliških zdravnikov in vsem drugim organizatorjem referendumske kampanje, ki so v javnosti zagovarjali katoliška stališča do samomora s pomočjo.
Kot skupnost in kot državljani smo ob tem prejeli dragoceno izkušnjo: poglobljeno zavedanje, da je življenje dar in da smo poklicani k medsebojni solidarnosti, zlasti do tistih, ki trpijo ali so osamljeni. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste z zavzetostjo prispevali k ozaveščanju o vrednoti človeškega življenja in o nedopustnosti posega, katerega namen je nasilno končati življenje. Hvala tudi vsem, ki ste vztrajno molili.
Naj bo današnji izid jasen signal državi in celotni družbeni skupnosti, da moramo storiti več za razvoj in dostopnost kakovostne paliativne oskrbe, za okrepitev zdravstvenega sistema, razbremenitev zdravstvenih delavcev ter za ustvarjanje boljših pogojev za delo in skrb za ranljive, starejše ter trpeče. Le družba, ki zna poskrbeti za svoje najšibkejše, gradi prihodnost, utemeljeno na sočutju, pravičnosti in resničnem spoštovanju človeka.
In seveda zato računamo, da bo politična opozicija v kratkem vložila predlog zakona o paliativni oskrbi. Tudi če pod sedanjo oblastjo ne bo sprejet.
G. B.
