Po časopisih in spletnih straneh prebiramo nič kaj obetavne napovedi za letošnjo zimo. Kot kaže, bo v naših domovih precej bolj mrzlo, pa tudi hrane bo manj. Izkazalo se je namreč, da ima Moskva daljšo roko, kot smo doslej mislili.
Toda to ni nič v primerjavi z raznimi preroškimi sporočili, ki zadnje čase spet rastejo kot gobe na dežju. Sklicujejo se na Fatimo, na Medžugorje in druge kraje razodetij, napovedujejo pa strahotne kazni. In seveda, sporočila naj bi imela Božji izvor. O podrobnostih raje ne bi, a vsebina je resnično zastrašujoča. In to mnogi širijo naprej, saj jih je strah kazni, če tega ne bodo širili.
Nepoučene kristjane ni težko prestrašiti. Sporočila so na prvi pogled zelo prepričljiva in le stežka odkrijemo, da ta sporočila pravzaprav niso od Boga. Bog namreč ni tisti, ki ni nekaj kaznoval in brutalno obračunaval z ljudmi. Ta podoba Boga prihaja od hudiča. Res je, da množitev greha izziva več kazni in zla. Toda kjer se je pomnožil greh, se je še bolj pomnožila milost, je zapisal sv. Pavel.
Kaj je pravzaprav bistvo fatimskih sporočil? Poudarka sta predvsem dva: prvi je spreobrnjenje. Drugi pa je zmaga Marijinega brezmadežnega Srca. Torej, gre za zmago dobrega, ne zla. O vsebini tretje fatimske skrivnosti, ki je ostala dolgo časa nerazkrita, se je špekuliralo marsikaj. In tudi danes se špekulira. Tako kot se špekulira o medžugorskih skrivnostih. Toda vidci iz Medžugorja pravijo, naj se ne ukvarjamo preveč s skrivnostmi, kajti najpomembnejše je naše osebno spreobrnjenje.
Ko dobivamo v nabiralnike takšna in drugačna sporočila, moramo imeti pred seboj predvsem dva kriterija:
A. Pri Bogu ni “usode”. Prihodnost ni točno začrtana (in celo filmska franšiza Terminator to poudarja). Sveto pismo to potrjuje. Božja kazen je bila napovedana za Ninive, a ni bila izvršena, saj so se prebivalci spokorili ob Jonovem nastopu. Tega Jona ni mogel razumeti, saj je mislil, da bo mesto kljub temu uničeno. Že v Stari zavezi najdemo še več podobnih primerov, ko je bilo Bogu “žal” za kazen, ki jo je napovedal, in je ni izvršil.
B. Ali je naša podoba Boga res takšna, kot jo prikazuje evangelij? Poglejmo primer prilike o desetih minah (Lk 19, 11-27). Tretji služabnik, ki prejme le eno mino, gospodarja označi za trdega in strogega človeka – in le-ta mu to potrdi, a s pripombo, da ga bo sodil po njegovih ustih. In takšna je vera demonov: vera brez ljubezni. In takšni veri lahko zelo hitro nasedemo ob prigovarjanju skušnjavca, da Bog človeku ne želi dobro in da nikoli ne moremo uiti njegovi nagnjenosti h kaznovanju in uničevanju.
Torej, če dobite takšna zastraševalna sporočila, jih ne širite. Vrzite jih v smeti, četudi na spletu.
C. R.
