Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji 25. julija 2025:
“Dragi otroci! V tem milostnem času, ko mi Najvišji dovoli, da vas ljubim in vodim po poti svetosti, vas želi satan zaplesti z vrvjo nemira in sovraštva. Ne dovolite mu, da prevlada, temveč se, otročiči, borite za svetost vsakega življenja. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.” (S cerkvenim odobrenjem.)
God sv. Jakoba je hkrati tudi župnijski praznik v Medžugorju, saj je tamkajšnja cerkev posvečena sv. Jakobu, ki je, mimogrede, tudi zavetnik romarjev. Marijina prikazovanja v tej hercegovski župniji pa so se začela natanko mesec dni pred župnijskim praznikom, enako je bilo v Fatimi, kjer se je prvo prikazovanje začelo 13. maja, mesec dni pred praznikom sv. Antona Padovanskega.
Čas, v katerem živimo, je čas milosti. To je čas priprave na poslednje čase in hkrati rast v svetosti. Bolj ko rastemo v svetosti, manj nas je strah. Vendar v tem času satan stopnjuje svoj pritisk. Želi nas zvezati. Njegove vrvi so predvsem vrvi nemira in sovraštva. Želi, da bi v srcu čutili nemir, to pa je tudi vzrok vseh vojn. Te so spočete najprej v človekovem srcu. In velikokrat se nehote pustimo zvezati, postanemo ohromljeni in na nek način odvisni od negativnih čutenj. Če pustimo, da ta nemir prevlada nad nami, se vse bolj pogrezamo v brezno samoizolacije, samopomilovanja in egocentrizma. Zaradi tega trpijo naši odnosi in tudi ljudje, ki nas obkrožajo. Zanje postajamo breme.
Ko človek postane breme za druge, se s tem virus nemira in odpora širi. O tistih, ki nas bremenijo, pogosto rečemo: “Ko vsaj ne bi več obstajali.” Če nimamo izkustva s tem, kaj Bog zmore po naši molitvi, izgubimo tisto svobodo, ki pripada našemu življenju z Bogom. Začnemo “reševati” stvari po svoje. In tiste, ki so nam v breme, bi najraje odstranili tudi na silo. Tudi zato Kraljica miru opominja, naj se borimo za svetost vsakega življenja. Tako svojega kot življenja vseh drugih. Kot pravi drugi del zapovedi, ki je bistvo postave in prerokov: “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.” Božja beseda, zlasti evangelij, nas dobro poduči, kdo je naš bližnji, tudi zato smo vabljeni, da Božjo besedo beremo, poslušamo in premišljujemo.
To opozorilo iz Medžugorja, naj se borimo za svetost življenja, ni prišlo po naključju. V sodobnem času, ko si domišljamo, da smo maksimalno napredni, dozoreli, humanistično usmerjeni, imamo opravka z legaliziranimi uboji nerojenih otrok, brezbrižnost do samomorov, državno podporo drogiranju, in tudi z legalizacijo evtanazije, torej smrti z asistenco. Kar je zelo srhljivo. Gre za hudičevo zvijačo: ponuja na videz nekaj dobrega, odrešitev od trpljenja, kot da je s smrtjo tega konec. Na drugi strani pa se bo s takšno zakonodajo lahko legalno ubijalo starostnike, ki bodo lahko – zmanjšano prištevni – “nekaj podpisali”, ne vedoč, da podpisujejo svojo smrtno obsodbo. Že zdavnaj je znano, da starostniki bežijo iz Nizozemske in se naseljujejo v domovih za starejše v Nemčiji – ker so edino tam varni pred evtanazijo. In za slednjo se celo dogovorijo njihovi svojci.
Zunanji izraz naše svetosti je tudi v tem, da se borimo za tiste, ki se sami ne morejo. Da se borimo za življenje. Hvala Bogu so se tudi naši škofje že oglasili na to temo. ‘Kraljevsko službo’, ki smo jo prejeli s krstom, uresničujemo, kadar se s ‘kraljevsko svobodo’ z zatajevanjem samega sebe in s svetim življenjem usposabljamo za zmago nad kraljestvom greha v sebi in v svetu ter za vzpostavitev Božjega kraljestva v sebi in drugih (C 36,1). To je naša naloga na tem svetu. Zato bomo septembra storili najmanj to, da bomo prispevali svoj podpis za razpis referenduma, ki se ga bomo tudi udeležili in glasovali proti zakonu, ki zanika življenje.
Ne pustimo satanu, da prevlada. Naš boj proti njemu pa mora temeljiti na Kristusovi moči. Sami tega ne bomo zmogli.
C. R.
