foto: Leopold Kupelwieser / Wikipedia

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 2,16-21): Tisti čas so pastirji pohiteli v Bêtlehem in našli Marijo, Jožefa in dete, položêno v jasli. Ko so to videli, so pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem otroku. In vsi, ki so jih poslušali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo povedano. Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu.

S prehodom v (civilno) novo leto se tudi končuje božična osmina. Letošnji božični čas je sicer precej kratek, saj nas že teden dni kasneje že čaka praznik Jezusovega krsta, ko se božični čas tudi uradno zaključi in nastopi čas “med letom”.

Če se na sam božični dan v Božji besedi spominjamo predvsem dogodka Jezusovega rojstva, je tokrat pozornost usmerjena k Mariji kot Božji Materi, Bogorodici, kot jo nazivajo sosednji slovanski narodi. Na nedeljo v božični osmini običajno praznujemo praznik Svete družine, ki pa smo ga zaradi dejstva, da smo osmino tokrat imeli od nedelje do nedelje, praznovali v petek.

Tokratni evangelijski odlomek govori o tem, kako so pastirji vzeli resno sporočilo angelov in res našli to, kar so oznanili angeli. In nato o tem pričevali naprej, kaj so doživeli. Ni znano, kdo vse je prisluhnil njihovemu pripovedovanju, a odlomek pravi, da so se mnogi čudili temu. Marija je vse te odzive aktivno spremljala in o njih premišljevala v svojem srcu. Torej ne samo z razumom, ampak predvsem s srcem. S tem nam tudi daje zgled, kako sprejemati nekaj, kar ni in ne more biti samoumevno. Premišljevati v srcu vse te besede in tudi dogodke – spomnimo, evangelist na dveh mestih omenja to Marijino premišljevanje – pomeni, da Marija nikakor ni bila pasivna. Da se je ta pripoved o Jezusovem rojstvu in otroštvu sploh ohranila in postala del svetopisemskega izročila, je pravzaprav Marijina zasluga.

In mi? Naj bomo kot pastirji, ki so za vse, kar so videli, slišali in doživeli, slavili Boga in se mu zahvaljevali. Čeprav je  bil tudi kralj David v svojim mladih letih pastir, to ni preprečilo, da je “pravoverni” del ljudstva pastirje smatral za izobčence in nečistnike, samo zato, ker so pač prebivali z živalmi. A njihovo srce je bilo preprosto in odprto. Mar se ni Jezus v odrasli dobi zahvaljeval Očetu, ker je vse to prikril modrim in razumnim ter razodel malim? In to je sporočilo tega odlomka: ko smo v svojem srcu preprosti in odprti, ko nam nečimrnost ter duh tega sveta ne predstavljata večje ovire, smo dovzetni za Božje sporočilo ter premišljevanje o njem. Naj bo torej leto Gospodovo 2023 polno milosti, ki jo prinaša prav takšna drža. Da bi imeli v svojem srcu trajen mir.

C. R.