Iz svetega evangelija po Janezu (21,1-19): Tisti čas se je Jezus spet prikazal učencem pri Tiberijskem jezeru. Razodel pa se je takóle: Simon Peter, Tomaž, ki se imenuje Dvojček, Natánael iz galilejske Kane, Zebedejeva sinova in dva druga izmed njegovih učencev so bili skupaj. Simon Peter jim je rekel: »Ribe grem lovit.« Dejali so mu: »Tudi mi gremo s teboj.« Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je že zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je rekel: »Otroci, imate kaj prigrizniti?« Odgovorili so mu: »Nič.« Tedaj jim je rekel: »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.« Vrgli so jo, pa je zaradi obilice rib niso mogli izvleči. Tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, je rekel Petru: »Gospod je.« Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, si je opasal vrhnje oblačilo, ker je bil gol, in se vrgel v jezero. Drugi učenci so pripluli s čolnom in privlekli mrežo z ribami; niso bili namreč daleč od brega, le kakih dvesto komolcev.
Ko so stopili na kôpno, so na tleh zagledali žerjavico in na njej ribo ter kruh. Jezus jim je rekel: »Prinesite ribe, ki ste jih pravkar ujeli!« Simon Peter se je tedaj vkrcal in potegnil na kopno mrežo, polno velikih rib; bilo jih je sto triinpetdeset. In čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni raztrgala. Jezus jim je rekel: »Pridite jest!« Toda nobeden izmed učencev si ga ni drznil vprašati: »Kdo si ti?«; vedeli so namreč, da je Gospod. Jezus je prišel, vzel kruh in jim ga ponudil; in prav tako ribo. To je bilo že tretjič, da se je Jezus razodel učencem, odkar je vstal od mrtvih.
Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moja jagnjeta!« Spet, drugič, mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moje ovce!« Tretjič mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me imaš rad?« Peter se je užalóstil, ker mu je tretjič rekel: ›Ali me imaš rad?‹, in mu je rekel: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu je rekel: »Pasi moje ovce! Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hôtel; ko pa se boš postaral, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, da je nakazal, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!«
Odlomek iz Janezovega evangelija, ki predstavlja Jezusovo konkretno prikazovanje učencem v Galileji – navsezadnje je sam obljubil ob vstajenju, da pred njimi odide tja, v svoje domače okolje – je malce nenavaden. Nakazuje na to, da so se vsaj nekateri izmed apostolov spet lotili svojih starih opravil, tako kot pred tem, ko jih je Jezus prvič poklical. Pa čeprav je znano, da so nato binkoštni praznik dočakali v Jeruzalemu in ne v Galileji. Vendar jim je moral Jezus prav tam, v svoji in njihovi domovini, kjer se je vse skupaj začelo, pokazati, da sami s svojimi močmi ne morejo doseči prav ničesar. Tako kot v začetku Jezusovega javnega delovanja, ko je Peter ponižno moral priznati, da so se vso noč trudili za ribolov, a so bili povsem brez uspeha. In ko so na Jezusovo besedo vrgli mreže, je nenadoma prišel blagoslov. Ker so na Jezusovo besedo vrgli mreže. Takrat je bil Peter tako presunjen, da je lahko samo izrekel »Pojdi od mene, ker sem grešen človek…«
A dogodek ob jezeru ima sedaj nov pomen. Jezus tukaj že nastopa kot slavno Vstali. Učencem celo po tistem, ko zajamejo veliko množico rib, ni treba ničesar skrbeti. Jezus jim je že sam pripravil obed. Božja milost tu prehiteva njihovo slabotno naravo. In kako zanimivo, da je bil apostol Janez prvi, ki je prepoznal Jezusa. Peter, ki predstavlja službo, pa je tisti, ki se vrže v morje in prvi pride do Jezusa. In Jezus, ki je v času pomnožitve kruha rekel učencem »Dajte jim vi jesti«, je tokrat sam tisti, ki prvi ponudi hrano. Dovolj jasen namig, kdo je tisti, ki nas hrani in kako pomembno je, da sprejmemo dejstvo, da potrebujemo Odrešenika, ker se sami ne moremo rešiti.
Tudi Jezusov pogovor s Petrom je zelo pomenljiv. Tako kot je Jezus sam dal hrano apostolom, bodo oni odslej dajali Jezusovo hrano vsemu ljudstvu. Tako kot je Peter trikrat zatajil Jezusa, je trikrat potrdil, da ga ima rad. Da, Gospod ve, da ga slabotni Peter ljubi in se je celo užalostil zaradi ponovitve vprašanj. A potrebno je bilo, da je Peter stanovitno potrdil, da je ljubezen do Boga na prvem mestu. Tudi za ceno mučeništva, kar je Jezus v zadnjem odgovoru tudi nakazal. »Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce…« je dejansko povabilo, naj hrani čredo, ki mu je bila zaupana. Tudi za ceno mučeništva. Krščansko izročilo nam govori, da je bil Peter kasneje križan z glavo navzdol. To ne pomeni, da hoja za Jezusom nujno pomeni mučeniško smrt. A slednja izraža zvestobo Bogu v času najhujših preganjanj – in tudi to, da Peter ni več zatajil Jezusa, pač pa se je dal opasati svojim rabljem. In dejansko je s svojo smrtjo poveličal Boga.
C. R.
