Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 9,9-13)
Tisti čas je šel Jezus mimo in zagledal moža, Mateja po imenu, ki je sedél pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim. Medtem ko je bil v hiši pri mizi, je prišlo precéj cestninarjev in grešnikov. Jedli so z Jezusom in njegovimi učenci. Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?« On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
Odlomek o poklicanosti evangelista in apostola Mateja – sam avtor o tem pripoveduje v tretji osebi – je značilen primer, kako Jezus povsem po svoje izbira tiste, s katerimi se je obdal. Le malokdo od tistih, ki so ga že spremljali, bi pomislil, da bo v tej družbi tudi nekdo, ki je sodeloval z rimsko oblastjo zaradi denarja. Torej cestninar ali pobiralec davkov, kar pač želite. Evangelist, ki v hebrejščini nosi ime Levi (kar je pogosto ime med Judi), sicer o svoji poklicanosti spregovori zelo na kratko, v dveh stavkih. Zgolj to, da ga Jezus pokliče, in on se takoj odzove.
Morda se takšen opis zdi nekoliko naiven in poenostavljen. Zagotovo se je cestninar večkrat srečeval z Jezusom med opravljanjem svojega poklica, ki ni bil ravno časten v očeh sorojakov. Toda glede na pripoved o cestninarju Zaheju lahko sklepamo, da je Jezus imel tudi do cestninarjev zelo specifičen odnos. V priliki o farizeju in cestninarju je slednjega opisal, kako je prosil usmiljenja. A na drugi strani je, ko je dajal navodila, kako je treba opominjati grešnike, med tiste bolj »nepokorne« izenačil s pogani in cestninarji. Matej je verjetno že nekaj časa imel v sebi željo po boljšem življenju od bogatenja s službo, ki je dejansko spadala pod rimsko oblast. Klic Jezusa, naj mu sledi, je verjetno dokončno prebudil v njem odločitev, da se pridruži Jezusovim učencem in kasneje postal eden od štirih, ki so zapisali evangelij (a le dva od njih sta bila med dvanajsterimi apostoli).
Vendar želi s to pripovedjo Matej v nadaljevanju povedati nekaj drugega. Uvrsti se med cestninarje in grešnike, torej javne grešnike. Obe kategoriji sta dejansko izenačeni, ker sta vzbujali podobno raven pohujšanja okolice. A prav ti so prihajali k Jezusu. Na pritožbo farizejev ni bilo treba dolgo čakati. Jezus lepo pojasni, v čem je stvar. Beseda se je učlovečila in se naselila med nami predvsem zaradi dejstva, da je človeštvo potrebovalo rešitev. Cestninarji in grešniki k Jezusu niso prihajali, ker bi mislili, da so sami popolni. Prav nasprotno. Zavedali so se, da je njihovo življenje prazno, da potrebujejo tistega, ki jih bo potegnil iz blata. Jezus vidi v njihova srca, vidi njihovo delo, a tudi zavedanje, da se sami ne morejo rešiti. Na drugi strani so bili tisti, ki so se imeli za popolne in povsem zdrave. Torej niso potrebovali zdravnika, a sami so se pohujševali, če so k Jezusu prihajali takšni in drugačni bolniki.
»Usmiljenja hočem in ne žrtve.« Citat izhaja iz knjige preroka Ozeja, poudarja pa predvsem, kaj je to tista prava daritev, ki je Bogu po volji. Lahko bi na oltarjih žrtvovali marsikaj, pa bi to bila le gola formalnost, a če bi zanemarjali držo usmiljenja in sočutja, te daritve ne bi imele nikakršne vrednosti. Postale bi poskus podkupovanja Boga, »kupovanje« njegove naklonjenosti. Takšna drža pa ne prinaša notranjega miru. Pripoved o druženju Jezusa s cestninarji in grešniki nas torej spominja na to, da smo vsi tudi sami grešniki in da nas človeške daritve ne morejo narediti za »popolne«. Najprej je stvar v tem, da se sami zavedamo grešnega stanja, potem pa, da zaupamo v božje usmiljenje, ki človeka ozdravlja, osvobaja in vabi k spreobrnjenju. Gre za srečanje človekove slabotne narave in božje milosti, ki zmore več, a predpostavlja našo naravo, našo odločitev, da želimo sprejeti Ljubezen. Tudi če smo sodobni »cestninarji«, okuženi z javnim grehom, je Jezus tisti, ki grešnike sprejema in jih rešuje. Jezus te ljubi, dragi brat, draga sestra. Vabi te k sebi, tudi če si še tako grešen.
