Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 10,37-42)
Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Kdor ima očeta ali mater rajši kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima sina ali hčer rajši kakor mene, ni mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor sprejme preróka, ker je ta prerok, bo dobil plačilo preróka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta pravični, bo dobil plačilo pravičnega. Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je moj učenec, resnično, povem vam, ne bo izgúbil svojega plačila.«
Če smo prejšnjo nedeljo razmišljali o tem, kaj pomeni biti Jezusov učenec v okolju, ki je do krščanstva sovražno, se sedaj ustavljamo pri tem, kaj pomeni biti zvest Jezusu. Ali nasprotno: kdaj Jezusa zatajimo? Jezus tu spregovori zelo konkretno, celo brutalno. Zareže v samo meso naših družinskih odnosov. Predpostavlja, da odločitev zanj prinaša tudi delitve znotraj družin. Ali nas spor v družini, ker smo morda v njej edini kristjani, lahko “omehča”, da žrtvujemo svoje prepričanje, samo da bo “mir pri hiši”? To je pomembno vprašanje. Božje zapovedi nas učijo, naj spoštujemo očeta in mater, naj ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe. Toda Bog je prioriteta, je na prvem mestu. Ljubezen do ljudi, zlasti do domačih, z našo ljubeznijo do Boga ni ogrožena, četudi bi ostali to dojemali drugače. Prav nasprotno: ko ljubimo Boga z vsem srcem, vso dušo in vso močjo, dejansko lahko ljubimo svojega bližnjega na pravi način. Ne da bi ga ob tem malikovali.
Sprejeti Jezusa torej pomeni tudi sprejeti križ in ga nositi. To ne pomeni, da bi se šli sadomazihizem. Jezus tega ne želi. Ne gre za trpinčenje samega sebe. Gre za to, da sprejmemo križ, torej neko težavo, z namenom, da prejmemo večjo dobrino od tega, da bi ves čas iskali neko udobje. Ali kot je imel navado reči papež Benedikt XIV.: duhovni wellness.
Matejev evangelij je sicer urejen tako, da so velikokrat v enem odstavku zbrani različni Jezusovi izreki, ki sicer niso bili izrečeni naenkrat, pač pa jih je zbral redaktor, torej evangelist, ko je z evangelijem nagovarjal določen krog ljudi – v tem primeru Matej nagovarja Jude. Zato tudi sledi Jezusov poduk o misijonu: sprejeti Jezusa pomeni sprejeti tistega, ki prihaja v Jezusovem imenu, da ga oznanja. Naša blagohotnost do tistih, ki oznanjajo Jezusa, je dejansko protiutež temu, kar je Jezus govoril malo pred tem. Vsak oznanjevalec je v nevarnosti, da ga preganjajo, zato mu izkažimo svojo dobroto. Ravnajmo nasprotno od teh, ki preganjajo kristjane.
G. B.
