Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 18,33-37): Tisti čas je Pilat rekel Jezusu: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovóril: »Praviš to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovóril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovóril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem prišel na svet zato, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.«
Praznik Kristusa Kralja zaključuje liturgično leto (letos je bilo leto B, v katerem je ob nedeljah prevladoval Markov evangelij). Morda bi kdo pričakoval, da bo zato božja beseda nedelje usmerjena predvsem k Jezusovim govorom o poslednjih rečeh. No, tokrat ni povsem tako.
Jezus je sicer veliko govoril tudi o božjem kraljestvu (pa tudi o nebeškem kraljestvu). Oznanjal je božje kraljestvo. Kaj je to? Morda nam beseda “kralj” danes zveni nekoliko tuje, saj je držav s kronanimi glavami vedno manj, pa še te imajo dejansko samo še protokolarno vlogo. Morda nam je tu bližja beseda “vladar”. Po Jezusu je vladar tisti, ki služi ljudstvu. On je tudi sam dal zgled: učencem je umil noge, povedal jim je, da je sam tisti, ki streže. In da kdor hoče biti največji, naj bo služabnik ostalim. To je prava podoba božjega kraljestva. Kraljestva, kjer je Bog vladar. Ko Boga v svojem življenju postavimo na prvo mesto, nismo daleč od božjega kraljestva, kar je Jezus, kot se spomnimo v eni od prejšnjih nedelj, povedal pismouku, ki je pametno odgovoril ob razlagi, katera je največja zapoved.
Je pa Jezus povedal tudi nekaj o “vladarju tega sveta”, torej hudiču. Vendar je hudičevo vladarstvo dejansko lažno. Bog je namreč stvarnik in gospodar vsega, ob koncu sveta pa bosta hudič in smrt dokončno izgnana. Ta boj za zdaj še traja. Tudi zato Jezus govori o poslednjih rečeh, da bi nas pripravil na realnost tega poslednjega boja. Ki se že dogaja. Jezusu je namreč dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, kot je sam dejal ob vnebovhodu.
Tokrat pa imamo pred seboj odlomek o Jezusovem pogovoru s Poncijem Pilatom, torej rimskim upraviteljem, ki ga je kot sodnik obsodil na križanje. Pilat je hotel poizvedeti, s kom ima pravzaprav opravka. Je Jezus res klasičen upornik proti rimskemu imperiju? Rimljani so veliko takšnih dali usmrtiti. Prej in potem. Zato Jezusa zasliši na samem. Proč od hrupne množice. Marsikdo se je že pred tem oklical za judovskega kralja, kar naj bi pomenilo, da se upira cesarski oblasti in ne priznava nadoblasti Rima, ki je že od Heroda dalje vladal v Sveti deželi. In že Herod, idumejski nastavljenec rimskega imperija, je hotel Jezusa umoriti še kot majhnega dečka, ko so modri z vzhoda povedali, da so videli zvezdo in da so se prišli poklonit novorojenemu kralju. Tokrat pa Jezusu dajejo napis o njegovi krivdi: “Jezus Nazarečan, judovski kralj.” Ne, ni se razglasil za kralja izvoljenega ljudstva. Navsezadnje se je ljudstvo že nekaj stoletij prej prekršilo proti Bogu, ko je hotelo biti kot drugi: imeti kralja. Sami pa so imeli le sodnike, ki so sporočali Božjo voljo. Zato jih je po kraljih Bog kaznoval. Biti “judovski kralj” torej ni bila najboljša referenca. In je Jezus povedal, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Pa tudi sicer je bilo nelogično, zakaj bi bil judovski kralj izročen Judom kot kakšen smrtni sovražnik?
Jezus je torej drugačen vladar od vseh zemeljskih vladarjev. Pričuje o resnici. In kdor želi pripadati resnici, ta posluša Jezusov glas. Naj bo Jezus osebni vladar vsakega od nas. Odločimo se zanj, postavimo ga za svojega osebnega Gospoda in Odrešenika.
C. R.
