Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 21,28-32)
Tisti čas je Jezus rekel velikim duhovnikom in starešinam ljudstva: »Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹ Ta je odgovóril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je premislil in šel. Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovóril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel. Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Janez je namreč prišel k vam po poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi pôtlej niste skesali, da bi mu verjeli.«
Če smo prejšnjo nedeljo slišali priliko o delavcih v vinogradu, je tokratna Jezusova retorična figura malenkost drugačna. Čeprav se prav tako nanaša na vinograd. Ob soočenjih s svojimi nasprotniki iz vrst pismoukov, farizejev, saducejev, tempeljske duhovščine in voditeljev ljudstva Jezus prav tako uporablja konkretne, a fiktivne življenjske situacije. Vendar bolj v smislu retoričnih vprašanj, nekakšnih navideznih ugank, kjer ni težko priti do odgovora. A vse to le zato, da bi jih seznanil z resnico o njih samih. Zato se tu pojavita dve vzporedni situaciji. Podobno kot v uganki, ki jo Jezus zastavi farizeju Simonu o dveh dolžnikih, ki sta bila oproščena dolga, a z različno vsoto.
Tokrat sta v uganki izpostavljena dva sinova istega gospodarja, ki ju pošilja na delo v vinograd. Prvi zavrne, drugi sprejme. Vendar si oba premislita in na koncu imata zamenjani vlogi. Samo po sebi je jasno, kateri od njiju je izpolnil očetovo voljo. Ne šteje obljuba, ampak realno dejanje. Jezusovi poslušalci so to še kako dobro razumeli. Na vprašanje so pravilno odgovorili. Vendar niso vedeli, da so s tem dejansko »namočili« sami sebe. Prav oni so namreč tisti, ki niso izpolnili o(O)četove volje. Jezus jim je tu »vrgel naprej« Janeza Krstnika, ki je prvi neposredno naznanil prihod Mesije in pozival k spreobrnjenju. Vendar mu niso verjeli. Njegov klic je starešinah ljudstva naletel na gluha ušesa, medtem ko so se mnogi javni grešniki pokesali. Tudi po tistem so srca teh, ki so trdovratno vztrajali v neveri, ostala nespremenjena.
Za pravovernega Juda tistega časa je bila verjetno nepredstavljiva strašanska žalitev, da bi si moral za zgled vzeti ali cestninarja (pobiralca davkov za potrebe okupatorskih Rimljanov) ali prostitutke, ki so že tedaj veljale za javne grešnice. Jezus tu obrača prioriteto. Ne šteje nek formalen status, ki bi sam po sebi prinašal (samo)odrešenje. Potreben je preobrat, preokret srca. Podobno razliko denimo vidimo v priliki o farizeju in cestninarju. Farizej je »zadovoljen sam s seboj«, v nekakšni udobni situaciji, saj je izpolnil vse zapovedi. In se dela pravičnega pred Bogom. Cestninar, po merilu pravovernega judovstva javni grešnik, vreden obsodbe, se spokori in prosi usmiljenja. In je opravičen pred Bogom, ker se zaveda grešnosti.
Jezus opomni poslušalce, da se niti po tistem, ko so se javni grešniki spreobrnili, niso skesali, da bi mu verjeli. Grški glagol μεταμέλομαι – metamelomai pomeni kesanje in obžalovanje, v smislu, da spremenimo svojo presojo o lastnem preteklem vedenju. Očitno se spreobrnjenje grešnikov in cestninarjev ni dotaknilo src. Njihov »ne« je ostal še naprej »ne«, čeprav so morda najprej formalno izrekali svoj »da«, a so nato zanemarili svojo dolžnost. To nas opominja, da t. i. fasadno krščanstvo ni dovolj. Javni grešniki nam niso zgled zato, ker so grešniki, ampak ker so bili pripravljeni spremeniti svoje življenje, da bi prejeli milost. Ta odlomek nas tako opominja, da se varujmo zakrknjenosti src in zgolj površinske religioznosti. Naš »da« naj bo »da« Bogu in ne grehu. Če smo grehu najprej rekli »da«, to spremenimo v »ne«. V tem življenju imamo možnost, da zamenjamo mišljenje in se odrečemo grešni miselnosti ter ravnanju. Jezus nas vabi, naj ne odlašamo s tem kesanjem, ker ne vemo, če bomo lahko ob smrtni uri izrekli svoj »da« Gospodu. Ne vemo ne dneva ne ure, kdaj nas bo Bog poklical iz zemeljskega življenja.
G. B.
