Uvodna molitev:
Jezus, vedno znova nas vabiš, naj premišljujemo tvojo pot trpljenja in smrti na križu. V času, ko se v naši domovini pripravljamo na pomembne odločitve, še posebej prosimo usmiljenja za ves naš narod, za vse prebivalce Slovenije in tudi Evrope. V imenu vseh teh bratov in sester, ki te še ne poznajo, te želimo s tem križevim potom počastiti in tudi prositi za ozdravljenje in osvoboditev našega naroda ter za duha modrosti.
Prva postaja: Jezus v smrtnem boju na vrtu Oljske gore
-Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
-ker si s svojim križem svet odrešil.
Ko ga je obšel smrtni boj, je še bolj goreče molil. Njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki padajo na zemljo. Ko je vstal od molitve, je šel k učencem in ugotovil, da so od žalosti zaspali. Rekel jim je: »Kaj spite? Vstanite in molíte, da ne pridete v skušnjavo.« (Lk 22,44-46)
Jezus, tako zelo te je ranila mlačnost in brezbrižnost do tvoje žrtve, da si potil krvavi pot. Tvoje srce se je krčilo od bolečine. Prosimo te, odpusti nam in vsemu našemu narodu brezbrižnost in ravnodušnost. Odpusti nam naš konformizem in suženjstvo javnemu mnenju, trendom in lagodnemu življenju. Po svojem trpljenju v vrtu Getsemani nas osvobodi duha brezbrižnosti.
Oče naš. Zdrava Marija. Slava Očetu …
-Usmili se nas, o Gospod.
-Usmili se nas.
Druga postaja: Juda izda Jezusa, njegovi pa ga zapustijo
In takoj je Juda stopil k Jezusu in rekel: »Pozdravljen, rabi!« in ga poljubil. Jezus pa mu je rekel: »Prijatelj, čemu si prišel?« Tedaj so pristopili, iztegnili roke po Jezusu in ga prijeli. Vse to pa se je zgodilo, da so se izpolnila Pisma prerokov. /…/ Tedaj so ga vsi učenci zapustili in zbežali. (Mt 26, 49-50.56)
Jezus, doživel si izdajo nezvestega učenca. Nazadnje te je izdal celo s poljubom, da bi sovražnikom dal znamenje. Ostali apostoli so se v strahu razbežali. Tudi mi smo jim podobni: če te že ne izdamo, se umaknemo in zbežimo, ko pride čas stiske. Jezus, utrdi nas in naš narod v zvestobi Tebi in v zvestobi dobremu. Daj nam duha stanovitnosti.
Tretja postaja: Veliki zbor obsodi Jezusa
Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svoje oblačilo in rekel: »Bogokletje je izrekel! Kaj potrebujemo še prič? Glejte, zdaj ste slišali bogokletje. Kaj se vam zdi?« Oni pa so odvrnili: »Smrt zasluži!« Tedaj so mu pljuvali v obraz in ga tolkli s pestmi. (Mt 26, 65-67)
Jezus, pripeljali so te pred veliki zbor. Predstavniki izvoljenega naroda, ki mu sam pripadaš, te je zavrgel, poteptal. Obtožil te je zločina bogokletja in to samo zato, ker si govoril resnico. Odpusti nam in našemu narodu vsa bogokletja, laži, izmikanja, nestrpnost in sovraštvo. Prenovi nas v Svetem Duhu, da bomo resnični nosilci miru in pravičnosti.
Četrta postaja: Peter zataji Jezusa
Peter pa je rekel: »Človek, ne vem, kaj praviš.« In tisti trenutek, ko je še govoril, je petelin zapel. In Gospod se je obrnil in se ozrl na Petra in Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: »Preden bo danes petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« (Lk 22, 60-61)
Jezus, dobro si poznal nestanovitnost učenca, ki si ga postavil za prvaka med apostoli. Izdal ga je strah, podlegel je slabotnosti, pred vsemu drugimi je tajil, da te ne pozna. Tudi v našem narodu je mnogo takih, ki te nočejo priznati. Morda so anonimno kristjani, a na zunaj se nočejo izpostavljati in tvegati. Odpusti nam vsem to strahopetnost in daj nam duha pravega kesanja, tako kot Peter, ki se je zjokal zaradi svoje zatajitve.
Peta postaja: Jezusa odpeljejo k Pilatu, ga bičajo in s trnjem kronajo
Tedaj je Pilat vzel Jezusa in ga dal bičati. Vojaki so spletli iz trnja krono, mu jo dali na glavo in ga ogrnili s škrlatnim plaščem. In stopali so k njemu in govorili: »Pozdravljen, judovski kralj!« in ga udarjali. (Jn 19, 1-3)
Jezus, ko te je veliki zbor obsodil, so te izročili v roke rimskemu okupatorju, ki je edini imel oblast izvajati smrtno kazen. Pred njim pa so te tožili s povsem novo obtožbo – ne več kot bogokletnika, ampak kot judovskega kralja. Dali so te bičati, vojaki pa so se norčevali iz tvojega kraljevskega dostojanstva. Odpusti našemu narodu, da te je zavrgel kot Kralja in Odrešenika, odpusti nam vse kletve in norčevanja iz vere. Daj nam resničnega duha pobožnosti in slavljenja.
Šesta postaja: Pilat obsodi Jezusa
Ko je Pilat videl, da nič ne pomaga, ampak da hrup čedalje bolj narašča, je vzel vodo, si vpričo množice umil roke in rekel: »Nedolžen sem pri krvi tega človeka. Vi glejte!« Tedaj jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal bičati in ga je izročil, da bi bil križan. (Mt 27, 24.26)
Jezus, tudi Pilat je popustil pod pritiskom množice in te obsodil. Zbal se je za svoj položaj. Tudi mi smo velikokrat takšni. Odpusti nam, ker raje ščitimo svoje cone udobja in ker za ceno udobja uničujemo tudi življenja drugih. Odpusti našemu narodu številne uboje nerojenih otrok in tudi krivične sodbe, ki so mnogim uničile življenje. Daj nam pravega duha ponižnosti in da bi znali ceniti dar življenja.
Sedma postaja: Jezusu naložijo križ
Pilat je hotel množici ustreči in jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal bičati in ga izročil, da bi bil križan. Potem ko so ga zasmehovali, so mu slekli škrlat in ga oblekli v njegova oblačila. In peljali so ga ven, da bi ga križali. (Mr 15, 15.20)
Jezus, tolikokrat si govoril, da hoditi za teboj pomeni tudi nositi svoj križ. Sam si dal zgled in si ga nesel. Nase si naložil breme grehov vsega sveta. Mi pa se pogosto izogibamo križem in želimo ubrati bližnjice. Odpusti našemu narodu izogibanje križu, zaničevanje dela, podpiranje lenobe. Duhovno nas prenovi, da ne bomo vstopali skozi široka vrata pogube.
Osma postaja: Simon pomaga Jezusu nositi križ
Prisilili so nekega mimoidočega, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega očeta, ki se je vračal s polja, da je nesel njegov križ. Pripeljali so ga na kraj, ki se imenuje Golgota, kar v prevodu pomeni Kraj lobanje. (Mr 15, 21-22)
Jezus, opominjaš nas, naj nosimo bremena drug drugemu. Sprejel si, da ti je neznani Simon iz Cirene pomagal nositi križ. Četudi pod prisilo. Iz ponižnosti si privolil v to. Hvala ti, ker nas učiš ponižnosti in zavedanja, da smo del občestva, kjer lahko prejemamo blagoslov le tam, kjer je složnost. Naj ta duh ponižnosti zaveje tudi v našem slovenskem narodu.
Deveta postaja: Jezus sreča Jeruzalemske žene
Za njim je šla velika množica ljudstva, tudi žene, ki so se tolkle po prsih in jokale zaradi njega. Jezus pa se je obrnil k njim in rekel: »Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki. /…/ Kajti če z zelenim lesom delajo takó, kaj se bo zgodilo s suhim?« (Lk 23, 27-28.31)
Jezus, hvala ti, ker nikoli ne prezreš naših bolečin in solza. Hkrati pa nas učiš, naj se ne predajamo brezupu, godrnjanju in skrbem. Odpusti nam, ker tolikokrat godrnjamo, se jezimo ali jočemo. Prosimo te za naš narod in mu odpusti grehe godrnjanja. Reši nas bremena neutemeljene žalosti, brezupa in zatrjevanja, da ni mogoče storiti ničesar.
Deseta postaja: Jezusa križajo
Dajali so mu vina, pomešanega z miro, vendar ga ni vzel. In križali so ga in si razdelili njegova oblačila, tako da so žrebali zanje, kaj naj bi kdo vzel. Bilà je tretja ura, ko so ga križali. Napis o njegovi krivdi se je glasil: »Judovski kralj.« (Mr 15, 23-26)
Jezus, sedaj, ko si prišel na Golgoto, so ti pobrali še zadnje, kar si imel – tvojo obleko. Pribili so te na križ, ti pa si molil za svoje sovražnike. Prosil si zadnje odpuščanja, saj so vse to počeli iz nevednosti. Odpusti tudi nam in vsemu slovenskemu narodu za zavračanju Tebe in tvojega križa, za vso sovraštvo med nami, za maščevalnost in za neodpuščanje. Daj nam duha odpuščanja.
Enajsta postaja: Jezus obljubi desnemu razbojniku nebeško kraljestvo
In ko so prišli na kraj, ki se imenuje Lobanja, so tam križali njega in oba hudodelca, enega na desnici in enega na levici. /…/ In govoril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.« (Lk 23, 33.42-43)
Jezus, v svojem obilnem usmiljenju si sprejel desnega razbojnika v svoje kraljestvo. Tvoje usmiljenje je brezmejno. Bodi usmiljen do našega naroda, ki velikokrat tava v temi in ne loči med tem, kar je prav in kar je narobe. Mnogi ne zaupajo v tvoje usmiljenje, zato živijo v stalnem nemiru. Gospod, daj našemu narodu duha zaupanja v tvoje usmiljenje.
Dvanajsta postaja: Jezus izroči Mater ljubljenemu učencu
Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. (Jn 19, 25-27)
Jezus, tvoja mati te je spremljala vse do smrti na križu. Tudi nas spremlja na poti našega življenja in nas vodi k Tebi. Dal si jo nam, da jo vzamemo k sebi, tako tudi ona prosi za nas pri Tebi. Hvala ti za dar, da smemo biti tvoji učenci. Naredi iz nas misijonarje tvojega miru, da bo tudi v našem narodu vedno več tvojih učencev in da se bo evangelij širil med nami.
Trinajsta postaja: Jezus umre na križu
Nato je Jezus, ker je vedel, da je že vse izpolnjeno, in da bi se izpolnilo Pismo, rekel: »Žejen sem.« Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizop in mu jo podali k ustnicam. Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izročil duha. (Jn 19, 28-30)
Jezus, učlovečena Beseda in nesmrtni Bog, nase si vzel jarem človeške ranljivosti in smrti. Na križu si po hudem trpljenju izročil duha. Dopolnil si daritev za rešitev grešnega človeštva. Zaradi ljubezni do ljudi si šel na križ. Tudi za tiste, ki te še vedno zavračajo. Prebudi v našem narodu zavest, da smo rešeni zaradi tvoje žrtve na križu. Daj nam duha odprtosti za tvojo besedo.
Štirinajsta postaja: Jezusovo telo pokopljejo v grobu
Prišel je torej Jožef iz Arimateje in odnesel njegovo telo. Prišel pa je tudi Nikodém, tisti, ki je najprej ponoči prišel k Jezusu, in prinesel okrog sto funtov zmesi mire in aloje. Vzela sta torej Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povoji, kakor imajo Judje navado pokopavati. (Jn 19, 38-41)
Jezus, po tvoji smrti so te sneli s križa in ti prebodli stran. Pritekli sta kri in voda. Nato so te položili v grob, ki je pripadal drugemu človeku. Pred grob so postavili stražo, kar je samo kazalo, kako strah je bilo tvoje nasprotnike, ki niti ob tvoji smrti niso imeli miru. Jezus, reši naš narod pred duhom smrti in brezupa, pa tudi strahu in nemira. Naj najdemo mir, ki ga moreš dati samo ti. Ker si pot, resnica in življenje.
Zaključna prošnja (avtor: SŠK):
Troedini Bog, večna modrost! Ti vse čudovito urejaš in vodiš. Prosimo Te za naše voditelje, da bodo skrbeli za našo državo in slovenski narod. V času, ko se pripravljamo na volitve, Te prosimo, da bi se jih vsi kristjani udeležili in odgovorno oddali svoj glas za vse, ki se zavzemajo za pravičnost in življenje, za družine in otroke, za okolje in versko svobodo. Naj voditelji ponosno in dostojno predstavljajo našo državo ter se zavzemajo za vse, ki so v kakršnikoli stiski. Naj vsi skupaj gradimo Božje kraljestvo na zemlji, ki je kraljestvo miru, pravičnosti in ljubezni. Amen.
Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!
(zapisal: G. B. 29. 1. 2026, v imenu molitvene pobude “Milost in mir”)
P. S. Molitvena pobuda “Milost in mir” v sodelovanju z dekanijo Celje-Nova Cerkev vabi na romanje v Medžugorje ob prazniku božjega usmiljenja in sicer od petka, 10. aprila, do nedelje, 12. aprila 2026. Odhod avtobusa bo zgodaj zjutraj iz Celja, avtobus bo pobiral potnike na relaciji Celje-Sevnica-Krško. Romanje bo duhovno spremljal jezuit p. Mio Kekić. Več informacij: [email protected] ali na 041 884 500.
