V popoldanskih urah se bo v Vatikanu začel konklave, torej pred javnostjo zaprt postopek volitve novega papeža. Zadnjič se je to zgodilo v sredo, 13. marca 2013, z izvolitvijo papeža Frančiška.
Kardinalski zbor je sicer s kongregacijami, ki trajajo od papeževega pogreba do konklava, zaključil včeraj, danes pa so se zbrali na posebni maši v baziliki sv. Petra. Nato pa bo 133 kardinalov odšlo v Sikstinsko kapelo. Okoli 17.30 bo papeški ceremonier razglasil odslovitev iz Sikstinske kapele ter zaporo vrat, v notranjosti poleg kardinalov volivcev ostanejo samo člani najnujnejšega podpornega osebja. Prvo glasovanje naj bi opravili že danes zvečer, vendar je možnost, da bi že nocoj izvedeli za ime novega papeža, zelo majhna.
Mašo po namenu za izvolitev novega poglavarja katoliške cerkve je vodil dekan kardinalskega zbora Giovanni Battista Re, ki je tudi vodil pogrebno slovesnost za papeža Frančiška, sam pa zaradi starosti ne sodi med kardinale elektorje. V pridigi je opozoril na težke in kompleksne okoliščine v svetu, ki čakajo novega papeža. »Tu smo se zbrali, da bi prosili za pomoč Svetega duha, ki naj nam nameni luč in moč, da bo izvoljen papež, kakršnega Cerkev in človeštvo v teh težkih in kompleksnih trenutkih zgodovine potrebujeta,« je dejal. Opozoril je na veliko odgovornost kardinalov pri sprejemanju tako pomembne odločitve. Pri njej morajo po njegovih besedah dati na stran vsakršne osebne razmisleke, v mislih pa imeti le Boga ter dobro Cerkve in človeštva. »To je tudi poziv k ohranjanju enotnosti Cerkve (…) enotnosti, ki ne pomeni uniformnosti, temveč trdno in globoko skupnost v raznolikosti,« je še dejal Re v pridigi, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije.
Popoldne se bodo kardinali z volilno pravico malo pred 16. uro odpravili iz Doma svetega Marte v Pavlovo kapelo v Apostolski palači, kjer bo ob 16.30 potekala molitev. Od tam bodo odšli v bližnjo Sikstinsko kapelo, kjer se bo začel konklave. Ob 17.30 bodo morali ob izreku “extra omnes” prostor zapustiti vsi razen elektorjev. Poglavarja Cerkve izbira 133 kardinalov, mlajših od 80 let, kar je največ doslej. Prihajajo iz 71 držav, prvič doslej jih je manj kot polovica iz Evrope, 108 jih je imenoval Frančišek. Volitve so tajne, ves čas volitev je kardinalom prepovedan stik z zunanjim svetom in so pod prisego zavezani molčečnosti. Da bi zagotovili popolno tajnost, morajo kardinali predati svoje telefone, Sikstinsko kapelo pa so že pred tem preverili za morebitne prisluškovalne naprave in v njej obenem namestili motilce signala.
Glasujejo tako, da na volilne lističe zapišejo ime tistega, za katerega po svojem prepričanju in navdihu Svetega duha menijo, da je najprimernejši za papeža. Glasujejo lahko največ štirikrat na dan – dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne, dim se pokadi dvakrat dnevno. Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov vseh navzočih kardinalov elektorjev, kar tokrat pomeni 89 glasov.
Kardinali bodo že ob zaprtju vrat v Sikstinsko kapelo danes prvič prejeli volilne lističe, ki jih nato izpolnijo z imenom kandidata in prepognjene polagajo na srebrn pladenj, s katerega jih nato premeščajo v posodo na mizo, postavljeno pred Michelangelovo fresko Poslednja sodba. Danes naj bi glasovali le enkrat. Teoretično je mogoča izvolitev novega papeža že v prvem glasovanju, a tega danes še nihče ne pričakuje. Dim, ki bo sporočil rezultat, naj bi se iz dimnika nad kapelo pokadil okrog 19. ure. Izvolitev oznani bel dim, črn pa pomeni, da papeža še niso izbrali.
Ocene, koliko časa naj bi trajal konklave, so sicer različne. Če smo nedavno povzeli mnenje koprskega škofa dr. Petra Štumpfa, da bo konklave kratek, pa nekoliko drugače meni dr. Ivan Štuhec, ki pričakuje, da se izvolitev še ne bo zgodila takoj. Precejšen del kardinalov elektorjev je namreč kardinalski klobuk prejelo šele v zadnjih letih in se še ne poznajo dobro med seboj. Procedura pa tokrat traja nekoliko dlje od leta 2013, saj takrat ni bilo pogrebnih slovesnosti. Papež Benedikt XVI., ki se je 28. februarja 2013 po vnaprejšnji napovedi umaknil s Petrovega sedeža, je svojega naslednika dobil v dveh tednih. Konklave se je takrat začel 12. marca 2013 popoldne, dobrih 24 ur kasneje pa je bil za novega papeža izvoljen Jorge Mario Bergoglio, ki si je nadel ime Frančišek. Neuradno naj bi bil resen kandidat za papeža že na konklavu leta 2005.
Tudi ocene, kdo bi lahko nasledil Frančiška, so zelo različne, mnogi se nagibajo k temu, da bo to nekdo iz Frančiškovega ožjega kroga. Vendar ni nujno, da bo res tako. Niti ni nujno, da bo to nekdo od kandidatov, ki jih pogosto omenjajo mediji.
Vsak konklave je drugačen in glede na to, da se volitev udeležuje 133 ljudi, posamezna glasovanja verjetno ne bodo pretirano hitra, navaja spletni portal Aleteia. So pa glasovanja oz. skrutiniji izvajajo štirikrat dnevno vse do takrat, ko eden od kandidatov dobi najmanj dve tretjini glasov (tj. 89 od 133). V primeru neuspešnih glasovanj se bo iz dimnika pokadil črn dim dvakrat dnevno, vsakič po dveh krogih glasovanj. V primeru uspešnega zaključnega glasovanja v prvem krogu pa lahko pride že prej do belega dima.
Na podlagi preteklih konklavov pa lahko pričakujemo, kdaj se bo iz dimnika Sikstinske kapele dvignil dim (navedeni časi so zgolj približek):
Prvo glasovanje: 10.30
Drugo glasovanje: 12.00
Tretje glasovanje: 17.00
Četrto glasovanje: 19.00
Novega papeža bo razglasil kardinal protodiakon – tokrat je to Dominique Mamberti – in sicer z latinskim besedilom, ki ga javno prebere na balkonu bazilike sv. Petra. Tam razglasi kandidata, ki je izvoljen, ter njegovo papeško ime.
Kdaj se bo to zgodilo, je precej negotovo. Nekateri menijo, da bi lahko novega papeža dobili v petek, 9. maja. Kar je le hipoteza.
C. R.
