Če ste opazili, se je 24. marca, natanko mesec dni pred volitvami, tudi uradno začela predvolilna kampanja. Uradno, seveda – dejanska predvolilna kampanja dejansko teče že ves čas. Po nekaterih političnih teorijah se bo kampanja za naslednje volitve (ki bodo ob predpostavki, da bo naslednja vlada imela poln mandat, leta 2026) začela že dan po letošnjih volitvah.
Normalno je, da je zaradi vsega tega tudi temperatura v medijih dokaj visoka. Vendar tu ne gre za neko enakopravno tekmovanje strank. Slovenija je namreč država z nedokončano tranzicijo, kar za seboj pušča številne posledice na vseh področjih. Po Božji previdnosti pa smo pred dobrima dvema letoma dobili sedanjo vlado, v kateri je tudi nekaj deležnikov iz prejšnje vlade – s tem mislim predvsem na gospodarskega ministra in predsednika ene od koalicijskih strank (tj. Konkretno, nekdanja SMC) Zdravka Počivalška, ki je tudi sam hitro opazil razliko med prejšnjo in sedanjo vlado. Ne trdim, da je sedanja vlada brez napak – pa vendar smo lahko številni opazili, kako se je v zadnjih dveh letih marsikaj spremenilo na bolje, tudi v zelo zaostrenih razmerah zaradi epidemije, ki je prizadela ves svet. Brez ustreznih ukrepov bi Slovenija sedaj beležila visoko stopnjo brezposelnosti in verižno sesuvanje gospodarstva, kar bi vodilo družbo v socialni razkroj (zelo visoke cene, porast kriminala…).
Vsi ti uspehi sedanje vlade seveda še niso garant za uspeh na volitvah – to izkušnjo poznamo že iz volitev v preteklosti. Po prvi Janševi vladi (2004-2008), ko je Slovenija prvič (in to zelo uspešno) predsedovala Evropski uniji in se tudi soočala z gospodarskimi izzivi, je sledil hladen tuš, saj je oblast prevzela pravna naslednica Komunistične partije Slovenije, torej politične sile, katere predstavniki se celo hvalijo z dediščino totalitarne preteklosti in se klanjajo enemu od arhitektov komunistične revolucije na Slovenskem Borisu Kidriču. Človeku, ki je bil odgovoren tudi za množičen krvav pogrom nad slovenskimi kristjani in je bil tako nekakšen cesar Neron moderne dobe. Morda bo kdo rekel, češ kristjani smo sedaj v vseh strankah in vse so enako legitimne, celo skrajna Levica. Da, po pravni logiki to drži. Toda, ali ste res pripravljeni tvegati in glasovati za opcijo, ki grozi z anulacijo vseh protikoronskih zakonov, kar bi lahko pomenilo tudi vračanje tistega, kar ste morda dobili v zadnjih dveh letih. Bi bili pripravljeni podpreti opcijo, ki že vnaprej napoveduje visoke davke, obenem pa nasprotuje manjši davčni obremenitvi plač? A propos: vse to, kar naštevam, smo v času od osamosvojitve dalje že doživljali in to v času, ko so oblast prevzele starorežimske “zdrave sile”. In smo se spraševali, kam gre ves tisti denar, ki nam ga je pobirala oblast. Ob poplavi vseh mogočih slamnatih nevladnih organizacij, ki skrbijo za politični aktivizem v prid političnim strankam, katerih glavna programska točka je zgolj “smrt janšizmu”, je odgovor na dlani.
Strinjamo se lahko z oceno dr. Aleša Mavra, da se je model “novih obrazov” že leta 2018 nekako izčrpal, saj je tranzicijski levici takrat spodletelo, da bi ena od njenih strank dosegla prvo mesto, vseeno pa ji je uspelo ukrasti oblastno žezlo s povezavo “antijanša” strank. Seveda je bilo jasno, da to za Slovenijo ne pomeni nič dobrega. Po letu in pol nenehnih notranjih sporov je tedanji premier Marjan Šarec vendarle vrgel puško v koruzo. In s tem nehote, verjetno se tega ni zavedal, svoji domovini naredil veliko uslugo. Na pragu pandemije covid19 je želel izsiliti nove predčasne volitve, vendar se mu račun ni izšel. Jaz temu pravim: izmoljena “srečna krivda”. Sedaj poskušajo isti politični botri na oblast pripeljati dr. Roberta Goloba, ki iz dneva v dan bolj izgublja prvotno karizmo, ki si jo je zgradil kot (precej požrešen) elektro-oligarh. Podporo mu je izrazil tudi ljubljanski župan in nekdanji strankarski tovariš iz Pozitivne Slovenije Zoran Janković, ki je tudi sam leta 2011 imel podobno vlogo. In kmalu spoznal, da Slovenija ni samo Ljubljana. Vseeno pa je tudi pred sodišči obdržal avreolo nedotakljivega. Ker je, kot je sam pojasnil, “proti Janši” – a kot župan se je moral vseeno pogovarjati tudi s sedanjo vlado.
Ko sem se v preteklih letih pogovarjal s številnimi kristjani, so mi velikokrat kar sami priznali, da so na volitvah dajali glas za “nove obraze” – ali pa so iz razočaranja nad spori znotraj pomladnega tabora ostali doma in tako prepustili pobudo tistim, ki so na oblast želeli inštalirati staro (reciklirano) agendo v novem ovoju. Žal je vpliv prevladujočih medijev (zlasti tistih, ki naj ne bi bili politični) še vedno zelo močan – če računamo, da smetarski tajkun Martin Odlazek obvladuje že skoraj 80 odstotkov vsega medijskega prostora v državi (čemur lahko rečemo “odlazkokracija”) in da zaradi strahu pred svojo prihodnostjo v svojih medijih deluje na skrajno umazan način, potem je jasno, od kod toliko gneva proti sedanji vladi, z vsemi javnomnenjskimi anketami vred. Na nas pa je, da se odločimo, ali bomo na volitve šli neobremenjeni, z držo hvaležnosti in odgovornosti za skupno prihodnost – alternativa temu je, da bomo nasedli propagandi odlazkovščine in se pustili okužiti z virusom večnega zarotništva, kjer moramo verjeti vnaprej pripravljenim medijskim konstrukcijam realnosti. Nekateri pragmatično razmišljajo, da bi dali svoj glas Golobu in “kulcem” samo zato, da bo potem “mir pri hiši” in bo v Sloveniji spet “vse krasno”. Pa so res pripravljeni plačati visoko ceno za takšen “mir”, ko mu bo na vrata trkala policija in ga odpeljala zaradi podtaknjenega greha “sovražnega govora”, medtem ko bodo sosedje iz oportunizma in strahu rekli, da nič ne vedo o kakšnem preganjanju?
Velika Božja milost pri vsem tem je, da je pomladni tabor tokrat zelo enoten in složen, za razliko od preteklih let. Prav tako se za domovino veliko več moli in daruje maše. Zgolj s svojimi močmi ne moremo zmagati, a milost predpostavlja naravo. Torej: potrebno je oditi na volitve! Potrebno je osveščanje. Izraelovo ljudstvo je proti Amalečanom zmagovalo, ko je imel Mojzes dvignjene roke. Mladi David je z Gospodovo močjo premagal zloglasnega velikana Goljata, kar mu je celo vnaprej napovedal. V tej močni veri bom tudi sam tvegal in povedal naslednje: v nedeljo, 24. aprila, bo Božje usmiljenje na nedeljo, ko posebej obeležujemo prav to največjo Božjo lastnost, poveličano tudi na slovenskih volitvah. Vse sovražne sile, ki želijo vzpostaviti nadaljevanje totalitarnega režima z drugačnimi sredstvi, bodo poražene in osramočene. Vsi tisti njeni agenti, ki sedaj samozavestno napovedujejo, kako bodo po veliki zmagi “čistili” Slovenijo, bodo vrženi na kolena. Moč komunizma bo zmleta v prah! Pojdimo torej s tem zaupanjem in vero na volitve. In kljubujmo propagandi. Vemo pa, koga vse lahko obkrožimo: SDS, NSi, Povežimo Slovenijo. Če nobeden od teh, pa Naša dežela.
Gašper Blažič, urednik portala Blagovest.si
