Sporočilo Kraljice miru po Mariji Pavlović Lunetti 25. septembra 2024:
“Dragi otroci!
Iz ljubezni do vas me je Bog poslal med vas,
da vas ljubim in spodbujam k molitvi in spreobrnjenju
za mir v vas in v vaših družinah in v svetu.
Otročiči, ne pozabite, da
pravi mir prihaja samo preko molitve od Boga, ki je vaš mir.
Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”
Ljudje hrepenimo po miru. Vendar ga iščemo velikokrat na napačnih koncih. Jezus sam je rekel, da nam da svoj mir, vendar ne, kakor ga daje svet. Logika nebes je drugačna od logike tega sveta. Vladar tega sveta vedno daje lahko samo lažen mir, ki vodi v še večje in še bolj uničujoče vojne.
Kraljica miru prihaja med nas zaradi ljubezni Boga do grešnega človeštva. Marsikdo se bo vprašal: ali to, da je Jezus umrl na križu, ni bilo dovolj? Da, to je osrednji del odrešenja. Težava pa je, ker smo do tega brezbrižni. Namesto za Boga se odločamo za življenje brez Boga, a z lažnimi bogovi. Molitev ni zgolj stvar petih minut žebranja nekih obrazcev. Molitev je življenje, je življenjska in osebna naravnanost. Marija nas v sporočilih velikokrat poziva, naj se vadimo v molitvi, dokler nam molitev ne postane življenje. In eno od glavnih njenih sporočil je spreobrnjenje, preobrat srca in miselnosti.
Spreobrnjenje pa je tisto, ki prinaša mir. V nas, v naših družinah in po svetu. Vojne so posledice nespreobrnjenih src. Kjer v srcu divja sovraštvo in neodpuščanje, tam ni miru, pač pa potreba po neprestanem maščevanju za vsako malenkost. Človek v takšnem stanju ne more živeti, ne da bi bil ves čas v vojni z nekom. Pravi mir pa prihaja le preko molitve, preko odnosa z Bogom. On je naš mir (prim. Ef 2, 14). Molitev zahteva ponižno srce. Molitev je priznanje, da smo pred Bogom majhni, da smo potrebni odrešitve in se sami ne moremo rešiti. Šele ko Boga postavimo na prvo mesto, lahko dosežemo mir.
In kot je dejala Kraljica miru v prvih dneh prikazovanj: “Mir mora zavladati med Bogom in človekom ter med ljudmi.” Naj bo to tudi izhodišče za izpraševanje vesti: obstaja kdo, do katerega gojim zamero? Sem odpustil Bogu in sebi? Morda me grize zamera do Cerkve, do škofa, papeža, domačega župnika? Morda so moji odnosi v družini in sorodstvu napeti? Koliko sem pripravljen moliti in zadoščevati za spravo? Mir je sad ponižnosti in pokorščine do Boga.
G. B.
