Oktobrsko versko srečanje Slovencev, Hrvatov in Madžarov v Beltincih je izključno versko v duhu solidarnosti in enotnosti in nanj ne bodo vabljeni politiki, očitke o političnem prizvoku zavračajo soboški, varaždinski in györski škof. Na srečanju so nameravali postavili spominsko ploščo tudi v madžarskem jeziku, a se je temu uprla civilna pobuda.
V Prekmurju poleg izjave madžarskega državnega sekretarja Arpada Janosa Potapija, da je Mura mejna reka med Slovenijo in Madžarsko, močno odmeva napovedano srečanje. Zato so škofje, soboški Peter Štumpf, varaždinski Bože Radoš in györski Andras Veres, prejšnji petek po sestanku treh odborov za pripravo verskega srečanja Slovencev, Hrvatov in Madžarov poudarili, da tako kot v preteklih letih na takšna srečanja niso vabili državnikov in drugih politikov tudi tokrat tega ne bodo storili.
Štumpf je dodal, da v duhu sklicane sinode papeža Frančiška lahko pride na oktobrsko srečanje v Beltince vsak z dobro voljo in plemenitim namenom ter s čutenjem, da nam solidarnost in enotnost med narodi obetata prihodnost. Zato so izbrali tudi moto oktobrskega srečanja Skupaj na poti vere.
Kot so zapisali pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK), so se slovenski škofje pogovarjali o tradicionalnem srečanju med slovenskimi in hrvaškimi verniki in se v posebnem, preroškem uvidu na težke čase tudi dogovorili, da bi na to srečanje povabili glede na sosedstvo tudi madžarske vernike.
“Katoliška cerkev po svoji naravi, ki je univerzalna, ne more ostati imuna na to situacijo, kajti Kristus, njen ustanovitelj, je pred smrtjo molil za njeno edinost, kar zavezuje, da kristjani delajo za edinost tako v ekumenskem kot družbenem pomenu,” ob tem poudarja Štumpf, ki ga je SŠK zaprosila, da sprejme pripravo in izvedbo dogodka.
Veres je po sestanku povedal, da živi v sombotelski škofiji veliko ljudi, ki imajo v Sloveniji sorodnike in prijatelje ter da je vera in prijateljstvo tisto, kar povezuje. Verniki iz treh držav pa so se že srečali v Mariji Bistrici na Hrvaškem in bodo v Beltince prinesli tudi relikvije sv. Ladislava, ki jih hranijo v györski škofiji, da jih bodo skupaj častili.
Radoš pa je posebej omenil sosedstvo in prijateljstvo ter poudaril, da prihajajo kot bratje kristjani z namenom, da se povežejo v skupnem slavju svete maše. “V teh dneh smo priča, da se meje lahko prestopajo na dva načina, lahko se porušijo in prestopijo s tanki, torej s tistim, kar ubija. Meje pa se lahko odprejo s prijateljstvom, ljubeznijo,” je dodal.
Pri SŠK poudarjajo, da se verniki iz Slovenije in Hrvaške tradicionalno srečujejo na t. i. skupnih slovensko-hrvaških srečanjih, ki vsakič pritegnejo več tisoč katoličanov in čez sto duhovnikov iz obeh držav. Nastala so po zgledu Srečanj treh dežel, na katerih so se več kot 30 let srečevali verniki iz Julijske krajine v Italiji, Koroške v Avstriji in Slovenije, predvsem iz ljubljanske metropolije.
Škofje so letos menili, da je zelo primerno tudi tokrat povabiti škofe, duhovnike in vernike z Madžarske. Madžarska škofovska konferenca je v to privolila in potrdila udeležbo. Pri SŠK še pravijo, da so Beltince izbrali zaradi logistike in da so najprej nameravali pripraviti srečanje v Turnišču, navajajo pa tudi Štumpfove besede ob 100. obletnici združitve Prekmurja, ko je o sosedskih odnosih dejal “bolje, da nas ni, kot pa da smo, pa si nismo dobri sosednje in prijatelji”.
Ob verskem srečanju v Beltincih pomeni sv. Ladislav eno od stičišč katoliške vere za vse tri narode, saj je kot madžarski kralj ustanovitelj zagrebške škofije, pod katero je do leta 1777 spadal tudi ravenski in dolinski del Prekmurja, in je zavetnik župnije Beltinci, dodajajo pri SŠK.
Dogodek je zbudil veliko pozornosti zato, ker v Prekmurju že nekaj časa spremljajo napovedi o obnovah cerkva, ki jih plačuje Madžarska, in ugibajo o razlogih za to. Denar naj bi namenila tudi za obnovo župnijske cerkve v Beltincih in Turnišču, ki nista na dvojezičnem območju. Poleg tega naj bi na omenjenem srečanju v Beltincih postavili spominsko ploščo, kjer bi tudi v madžarskem jeziku oznanjali bistvo in vlogo čaščenja sv. Ladislava in t. i. Ladislavovo pot.
Plošča naj bi stala v bližini spomenika združitve Prekmurja za matičnim narodom, s tem pa se ne strinjajo domačini, zato je civilna pobuda s tem seznanila zbor slovenskih škofov. Pri pobudi pravijo, da jih kot vernih kristjanov ne moti sobivanje z drugimi narodi, če je to iskreno, opozarjajo pa na nevaren interes kapitala oziroma motive madžarskega sofinanciranja verskih objektov zunaj dvojezičnega območja. Pri tem omenjajo tudi denar, ki naj bi ga za obnovo cerkve od Madžarske dobila beltinska župnija.
Župan občine Beltinci Marko Virag je ob srečanju za STA povedal, da pozna le izjave škofov na tiskovni konferenci. “Zgodba je za občino in mene kot župana še vedno bolj ali manj neznanka, upam pa, da se bo to v kratkem izkristaliziralo in da ne bo kakšnih nevšečnosti, kajti Beltinci so in bodo vedno rojstni kraj Prekmurja kot dela Slovenije,” pravi Virag, ki je s civilno pobudo seznanjen neformalno.
Poslansko vprašanje o tem je postavil Dejan Židan (SD). Vlado sprašuje, ali je seznanjena z omenjenimi dogodki in ali bo aktivno proučila razmere ter sprejela ukrepe, ki bi preprečili nova družbena nasprotja in nepotrebne travme v prihodnosti.
STA
